»Gre največ za upravni prekšek«

Šotori, kjer se streže pijača, na zemljišču za opravljanje spominskih obredov služijo kot varno zatočišče hrvaškim fašistom, ki so prišli praznovati, del vsega pa so seveda ustaške pesmi in nacistični pozdravi; Takšni šotori so bili prvič prepovedani leta 2018 (vir: AK Pliberk/Bleiburg, 2017).

Austrijska uprava i Ustaški sastanak

Vsakoletno ustaško srečanje v Pliberku lahko v sedanji obliki poteka le ob podpori, ali vsaj aktivnemu neupoštevanju pristojnih lokalnih oblasti in javnih institucij. Primer tega je že omenjena ‘prevajalska napaka’ na spomeniku. Po hrvaško je na njem pisalo ‘hrvaški vojski’, s katero je mišljena vojska pred letom 1945, v nemščini pa je pisalo ‘padlim Hrvatom’ (glej “Od polja do romarskega središča”). Upravni organi si pred tem dejstvom niso le zatisnili oči, ampak so soglašali tudi z veliko razširitvijo spomenika ter odra in pokopališča.

Po ustanovitvi NDH (1941) – vazalna država tretjega rajha – so ustaši nacistični pozdrav v isti obliki uporabljali na paradah, pohodih in pri prisegah – le da niso vpili ‘Heil Hitler’, ampak ‘za dom spremni’.

Med obeleževanjem spominske slovesnosti na Libuškem polju in v njegovi bližini je pogosto moč videti nacističen pozdrav, a policija nikoli ni ukrepala. Šele po dolgoletnih kritikah s strani medijev je leta 2018 prišlo do prvih aretacij; na sliki: Nacistični pozdrav za spominsko fotografijo pri glavnem odru (vir: AK Pliberk/ Bleiburg, 2017).

Gre le za "Hrvaški pozdrav"?

Vsako leto med srečanjem ustašev v Pliberku obiskovalci poudarjajo svoje desničarsko, ekstremistično in tudi fašistično mišljenje v obliki pesmi, z načinom oblačenja, v govorih in z nacističnimi pozdravi. Čeprav je nacistični pozdrav po avstrijskih zakonih prepovedan v kazenskem pravu, zdaj razpravljajo o tem, ali na svečanosti ne uporabljajo pravzaprav ‘hrvaškega pozdrava’. Tako je nek policist leta 2017 novinarja, ki ga je opozoril na nacistične pozdrave, vprašal, ali dejansko vztraja pri tem, da želi zaradi take malenkosti – ki je k večjemu upravni prekršek – vložiti kazensko ovadbo (glej Donnerbauer & Glanzl, 2017).

Deželni urad za ustavno zaščito na Koroškem uradno govori o ‘hrvaškemu pozdravu’, ki ga ni mogoče pravno sankcionirati. Takšen ‘hrvaški pozdrav’, ki bi bil neodvisen od nacističnega pozdrava, je zgodovinsko zelo vprašljiv. Junija leta 2017, ko je poslanec parlamenta Karl Öllinger s kazensko ovadbo celovškemu državnemu tožilstvu prijavil 14 primerov nacističnega pozdrava in jih s slikami ustrezno dokumentiral (glej Öllinger, 2017), je državno tožilstvo v Celovcu postopke jeseni istega leta ustavilo. Utemeljitev: ni šlo za nacistične pozdrave oziroma ni bilo možno najti storilcev. Po javnih kritikah je leta 2018 policija le ukrepala in nekaj oseb priprla, pri čemer je v nekaterih primerih prišlo tudi do kazenskega postopka in obsodb. Videti je, da koroški varnostni organi po treh letih prepolnih medijskih poročil z dokumentiranimi nacističnimi pozdravi, niso hoteli več biti obtoževani nedejavnosti.

Udeleženci spominske slovesnosti z ustaškimi kapami in fašističnimi majicami stojijo pri improvizirani stojnici, zadaj pivski šotori; Majica na levi prikazuje nacističnega orla v povezavi z grbom NDH, spodaj fašistični pozdrav: ‘Za dom spremni’ (vir: AK Pliberk/Bleiburg, 2008).

Procesija, prireditev ali zborovanje?

Del vsakoletnega rajanja pri Pliberku je procesija po javnih cestah in zborovanje na zasebnem zemljišču, ki vsebuje tudi mašo in politične govore. Stališče upravnih organov je enostavno: vsi deli tega večurnega dogodka so del cerkvenega praznovanja. Parkiranje 300 avtobusov na javni cesti in kolesarski poti – cerkveno praznovanje. Nacistični pozdravi ob spomeniku in ob glavni cesti na poti – cerkveno praznovanje. Morje zastav skrajno desnih hrvaških strank – cerkveno praznovanje. Fašistične majice, zastave, transparenti – cerkveno praznovanje.

Po letih slabe publicitete se je policija leta 2018 odzvala s poostrenim nadzorom. Vendar pa se niso premaknili dlje od fašističnih simbolov, kot sta zastava in grb NDH (vir: AK Pliberk/Bleiburg, 2018).

Vse to omogoča 5. člen avstrijskega Zakona o političnem združevanju (Versammlungsgesetz), ki cerkvena praznovanja izvzema iz podvrženosti temu zakonu. To pa je praktično izvedljivo le zato, ker si vse upravne ravni zatiskajo oči, da navsezadnje ne gre le za običajno cerkveno praznovanje (župan, okrajni glavar in deželni glavar). To se opaža tudi v jeziku, ki ga upravni organi uporabljajo v zvezi s srečanjem. V internih dokumentih občine Pliberk in okrajnega glavarstva je govora o ‘hrvaški proslavi’ (Kroatenfeier) in ‘nekdanjemu spominu na materinski dan hrvaške emigracije’ (ehemaliges Muttertagsgedenken der kroatischen Emigration) (uredba Občine Pliberk/Bleiburg, 2015).

 

Policija včasih rada pozira s hrvaškimi fašističnimi prišleki, za katere trdijo, da jih strogo nadzorujejo. Leta 2017 koroški policisti pozirajo s predstavniki združenja “H.V.R.”, nacionalističnega ‘viteškega reda’, ki se do ustaškega fašizma opredeljuje kod do nečesa pozitivnega (vir: stopptdierechten.at, 2017).

Koroška deželna vlada že leta dolgo zastopa stališče, da edino zvezna vlada lahko ukrepa proti tej prireditvi. Deželni glavar Peter Kaiser je na prisegi 12. aprila 2018 v deželnem zboru povedal, da gre za ‘desnoekstremistično zbiranje pod okriljem [...] cerkvene procesije’ in ‘prireditve ni mogoče prepovedati. Pravno [...] je skladno s Zakonom o varnosti in policiji pristojen minister za notranje zadeve’ (glej Kurier, 2018). Tako kot so jasne besede podpore o naravi tega dogodka, tako nerazumljiva je nedejavnost politike in oblasti. Kot smo že opisali, je praznovanje v Pliberku dogodek, ki je osrednjega pomena za hrvaško notranjo politiko in je stalnica v nacionalnem političnem koledarju. V skladu s tem je bila prireditev leta 2015 in 2016, na primer, odskočna deska za bližajoče se volitve. Leta 2016 sta slovesnost obiskala hrvaški podpredsednik Tomislav Karamarko in neofašistični kulturni minister Zlatko Hasanbegović in si tu pridobivala glasove volilcev. Od volilne kampanje Recepa Tayyipa Erdoğana leta 2016, pa naj bi bile volilne kampanje tujih strank in kandidatov v Avstriji pod posebnim drobnogledom. Poleg tega je bil leta 2017 spremenjen Zakon o političnem zbiranju (Versammlungsrecht).

Zdaj veljajo posebni pogoji glede ‘nameravane udeležbe zastopnikov tujih držav’ (1a. odstavek 2. člena Zakona o političnem zbiranju). To bi veljalo tudi za pliberško proslavo – če ne bi koroški škof s svojim podpisom prireditve spremenil v mašo. Leta 2019 dovoljenje za mašo prvič ni bilo izdano. Posledice te odločitve so še vedno nejasne.

Pohod od pokopališča do Libuškega polja/ Loibacher Felda se uradno šteje za ‘cerkveno procesijo’, udeleženci pa nosijo številne politične plakate in zastave političnih strank, kar poudarja politični značaj dogodka (vir: AK Pliberk/Bleiburg, 2016).

Nepristojnost in lažne novice

Kot smo razjasnili, se ustaškega druženja pri Pliberku udeležujejo številni neonacisti in organizacije neofašistov. Tega nihče ne zanika, a vsi delujejo tako, kot da tega ne morejo preprečiti: Predstavniki organizatorjev pravijo, da nimajo vpliva na to, kdo prihaja na dogodek, saj gre za cerkveno praznovanje, katerega se lahko udeleži vsakdo. Katoliška cerkev pravi, da nima vpliva na to, kaj se poleg maše tam še dogaja, saj gre za zaseben dogodek. Varnostni organi (Deželni urad za zaščito ustave na Koroškem, Deželna policijska uprava v Celovcu in Okrajno glavarstvo Velikovec) pravijo, da ne vedo vnaprej, kdo se bo proslave udeležil, ker gre za zasebno prireditev in da je treba ščititi svobodo govora in svobodo zbiranja (glej Stellungnahme von Diözese Gurk-Klagenfurt, LPD Kärnten und BH Völkermarkt 2018).

Policija in varnostni organi Koroške ne vidijo problema v samem srečanju, temveč v negativnem medijskem poročanju o njem. Poročanje o fašističnih simbolih, hujskaških pesmih in neonacistih iz Avstrije, Hrvaške in Nemčije naj bi v javnosti le povzročalo negotovosti in omogočalo kritiko izvršilne oblasti. Poleg tega naj bi poročanje o navzočih neonacistih tja privabilo še več njihovih tovarišev – kar bi povzročilo še več negativnega poročanja. Rešitev oblastnih organov je torej jasna. Ker ne želijo ukrepati prot nacističnim pozdravom, fašističnim simbolom in neonacistom, je treba izključiti medije in fotografe, ki o tem poročajo. Te je očitno lažje odstraniti. Medtem ko ni mogoče ‘vpogledati’ v razmišljanje neonacistov, je pri novinarkah in novinarjih takoj razvidno, kar počenjajo: negativno poročajo o Koroški.

Pivski šank med ‘spominsko mašo’ leta 2017; prijazni gospod nosi majico z napisom ‘FCK Antifa’ (Vir: AK Bleiburg/Pliberk, 2017).

Literatura

Donnerbauer, Paul/Glanzl, Christopher (2017). Hitlergrüße und Hakenkreuze: Das war das Nazi-Gedenken der katholischen Kirche in Bleiburg, https://www.vice.com/ de_at/article/9aezy3/hitlergrusse-und- hakenkreuze-das-war-das-nazi-gedenk- en-der-katholischen-kirche-in-bleiburg (zadnjič klicano 16.3.2019).

Kurier (2018). Landeshauptmann Kaiser gegen kroatische Gedenkfeier in Kärnten, https://kurier.at/politik/inland/landeshauptmann-kaiser-gegen-kroatische-gedenkfeier-in-kaernten/400024783 (zadnjič klicano 28.10.2018).

Öllinger, Karl (2017). Sachverhaltsdarstellung an die Staatsanwaltschaft Klagenfurt. Betr.: Zahlreiche Verstöße gegen das Verbotsgesetz durch Unbekannte am 13. Mai 2017 in Bleiburg/ Pliberk. Download: http://www.no-ustasa.at/wp-content/uploads/2018/04/Oellinger-Karl_ Sachverhaltsdarstellung-Bleiburg-2017.pdf (zadnjič klicano 28.10.2018).

Stellungnahme von Diözese Gurk-Klagenfurt, LPD Kärnten und BH Völkermarkt (2018). Download: http://www.no-ustasa.at/presse/ (zadnjič klicano 28.10.2018).

Verordnung der Stadtgemeinde Bleiburg (2015). Zahl: 120-2-1/Kro-1/2015, Betreff: Gedenkveranstaltung am 16.5.2015 – Loibacher Feld, Verkehrsmaßnahmen. Download: http://www.no-ustasa.at/wp-content/uploads/2018/04/VO-Gendenkfeier-16.05.2015.pdf (zadnjič klicano 28.10.2018).