Kaj se dogaja vsako leto na Libuškem polju (Loibacher Feld) pri Pliberku na dvojezičnem Koroškem?
Vsako leto se tam srečava na tisoče (2017 15 000, 2015 celo 30 000) ljudi, da bi se spominjali domnevnim žrtvam »Pokola pri Pliberku« (»Massaker von Bleiburg«), torej ustašov in somišljencov, pripadnikom nemškega Wehrmachta in SS, domobrancem, četnikom itd.
Mit pripoveduje da je na tem polju prišlo do pokola. Tukaj zbrani so mešanica (neo-)nacistov, fašistov, hrvaških politikov, konservativcih, zastopnikov cerkve etc. – njihov temejlni konsenz je zgodovinski revizijonizem.
Na Libuškem polju prirejajo procesijo, bogoslužje, v šotorih strežejo pivo in na štantih prodajajo vsa vrsta legalnih in prepovedanih predmetov. Avstrijske oblasti zgolj naklonjeno opazujejo kot da bi ukrepali, ko se prireja spominjanje na »državo« NDH („Nezavisna Država Hrvatska“, 1941-45 obstajočo vazalno državo nacistične Nemčije) in ustaše. Iztočasno se pa praznuje hrvaške veterane vojne v nekdanji Jugoslaviji.
Kaj se je tedaj zgodilo?
Maja 1945, kratko pred brezpogojno kapitulacijo tretjega rajha, so ustaši in somišljenci, pripadniki wehrmachta in SS, domobranci, četniki itd. v polni zavesti o svojih zločinih bežali pred napredovalno jugoslovansko narodnoosvobodilno vojsko da ne bi prišli v njihovo vojno ujetništvo. Glede na svoje zločine so računali z maščevalnimi akcijami s strani NOV in tako so poskušali doseči od britanske vojske zasedeno območje.
Velika britanija ni sprejela kapitulacije, na Libuškem polju so jih razorožili in predali partizanom. Ujetnike so prevozilo v Jugoslavijo, na poti oziroma že na jugoslovanskem območju so dest tisoče ubili, le en del postavili pred sodišče.
Kaj je mit?
Če verjamemo mitu je na Libuškem polju prišlo do pokola s strani partizanov. Iztočasno pa naj bi britanska vojska sozakrivila ta pokol z nesprejemom kapitulacije. Vendar tukaj nikoli ni prišlo do pokola. Zmeraj spet so se iskali domnevni masovni grobovi v bližini Pliberka, a do sedaj se ni našlo nobenega, ker enostavno ne obstajajo.
Komu se spominja na Libuškem polju?
S spominjanjem in odprto častitvijo »neodvisne države Hrvaške« in ustašev se spominja fašističnega gibanja, ki je bila ideološko odločilno bila uplivana s strani nacizma. Posebno značilo države NDH je bil brez nemške pomoči voden sistem koncentracijskih taborišč, z največjem taboriščem Jasenovac. Značilost popolno pod vodstvom vasalne države stoječih taborišč je enkratno.
Kdor časti državo NDH tudi časti njen izločilen antisemitizem, anticiganizem in protisrbski rasizem.
Zgodovina srečanja v Pliberku
Funkcija in vloga praznovanja v Pliberku (Bleiburg) sta se (vsaj že od 2000ih naprej) močno spremenili. Sploh velja to za velikost srečanja, pred zrušenju Jugoslavije je bila spominska proslava pred vsem obiskana od hrvatov iz Evrope in severne Amerike.
Od tedaj naprej velja Pliberk kot kraj »največje hrvaške tragedije«. Medtem ko je bilo srečanje do 1990ih z nekaj sto obiskovalcev zgolj pregledno, je pozneje narastlo na nekaj deset tisoč udeležencev. Tudi v hrvaški notranji politiki igra srečanje važno vlogo, saj je vsako leto prenašano v televiziji in oblavada medije za tedne. Tako se tudi nastanek hrvaške narodnosti sklicuje na to srečanje. Odvisno od sestave hrvaške vlade je hrvaški parlament krovitelj srečanja.
Z vojnami v nekdanji Jugoslaviji se je tudi začelo kazanje simbolov ustašov oz. države NDH in poveličevanje posameznih vojnih zločincev ali vojaških enot vojn v nekdanji Jugoslaviji ter kazanje njihovih simbolov in zastav pri proslavi.
Kdo prireja to srečanje?
Prireditelj tega srečanja je v Avstriji javljeno društvo »Bleiburger Ehrenzug« (»častni pliberški vod«) ki je bilo ustavnovljeno od hrvaških emigrantov v avstrijskem eksilu. Glavno podorčje delovanja te organizacije je prirejanje tega spominjanja in tako zgodovinski revizijonizem in poveličevanje države NDH. Kot emblem uporablja »Bleiburger Ehrenzug« grb države NDH ki je iztočasno tudi bila oznaka hrvaške divizije Waffen-SS. Emblem se tudi najde na spomeniku na Libuškem polju.
Kako poteka proslava?
Vsakoletna proslava se začne na pokopališču v Libučah pri Pliberku s »spominsko slovesnostjo«. Večina obiskovalcev se vendar zbira direktno pri spomeniku ki leži približno dva kilometra izven Pliberka. Udeleženci slovesnosti na pokopališču grejo od tam preko ceste do spomenika, javno cesto se zato na ure zapira. Pri pohodu udeleženci tudi nosijo zastave in transparente. Prava proslava se začne pri spomeniku s katoliško mašo in z govori hrvaških politikov. Višek proslave je polaganje vencov pri spomeniku.
Kaj se nahaja na licu mesta?
1976 je bil zgrajen prvi spomenik na Libuškem polju, ta je bil leta 1985 preoblikovan. Spomenik stoji v sredini Libuškega polja na zemljišču ki je lastnost predsednika »častnega pliberškega voda« Ilija Abramovič. Društvo oz. funkcionarji društva so v vedno večji meri kupili zemljišča na Libuškem polju. Pred nekaj leti je tudi bil zgrajen pokriti oder.
Središče rastočega spominskega mesta je nekaj dreves, ki so bila nasajena dolgo po 1945 z namenom da bi se dalo spominjanju konkreten kraj. Pri tem se sledi motivu narisasne slike ki stilizira »pliberški mit« in ki je zelo znana med hrvati v eksilu. Sicer pa slika nikakor ne kaže tedajšnjih dogodkov, temveč je zgodovinsko revizijonistično spominjane na domneven pokol ki se nikoli ni zgodil.
Spominsko mesto se naj še dalje izgraduje, že od leta 2015 naprej se gradi pokopališče v bližini spomenika. Trenutno je skopana jama še prazna, domnevno pa se hoče tam pokopati umrle. Sicer se pa iz parlamentaričnega povpraševanja ve, da do zdaj še ni bilo prošnje zato. Tako je naprej nejasno, kaj se naj tam zgodi.
